IV. del: Odbijanje

Tehniko odbijanja lahko razdelimo na štiri korake, ki so pri izvedbi zamaha v praksi seveda eno gibanje. 

Prvi korak: Osnovna drža pred zamahom 
Stojimo z bokom obrnjenim proti metalcu vzdolž baze. Močnejša roka je na strani stran od metalca in drži kij nad drugo roko. Stopala so v širini ramen, kolena rahlo pokrčena. Dlani so v višini zadnje rame, a kij ne počiva na ramenih. Večina teže je na zadnji nogi (noga stran od metalca). 

Drugi korak: »Stride« korak 
Ko metalec izvrže žogico, rahlo dvignemo sprednjo nogo in razširimo razkorak v smeri proti metalcu. Pri tem se zgornji del trupa z rokami (in kijem seveda) rotira v obratno smer. To naredimo tako, da obrnemo sprednjo ramo v smeri proti lovilcu, ki čepi zadaj. Pogled ostane na žogici in metalcu, glave ne obračamo. 

Tretji korak: Zamah 
Naloga odbijalca je, da zadane žogico pred sabo, približno pol metra. S tem v mislih »tempiramo« trenutek zamaha, ko enkrat ocenimo, kje in kdaj bo žogica prišla v ta del. Obrnemo boke in zadnjo nogo na prstih, tako da je telo obrnjeno proti metalcu. Istočasno potegnemo roke vzdolž telesa naprej in v smeri proti žogici. Ko se roke iztegnejo, se zapestja obrnejo in skozi »cono odbijanja« potegnejo kij. Ko so roke iztegnjene in je kij nekje pravokoten na telo, smo v fazi, ki je optimalna za kontakt kija z žogico. Stremimo k temu, da je temu tako. Temu se reče »timing odbijanja«. 

Četrti korak: »Follow-through« 
Ko kij zadane žogico, se le-ta od njega odbije. S kakšno hitrostjo se bo odbila je odvisno od hitrosti žogice in hitrosti kija v trenutko, ko se oba predmeta srečata. Na hitrost žogice seveda ne moremo vplivati kot odbijalec, zato pa poskrbimo, da je hitrost kija največja, kar jo zmoremo doseči ob pravilni tehniki zamaha. To pomeni, da zamaha ne končamo v fazi, ko žogica zadane ob kij, ampak kij z enako intenzivnostjo, s katero smo ga »porinili« v žogico, še povlečemo do konca, tako, da kij konča za nasprotno ramo. V kolikor bomo zamah poskušali končati v fazi, ko kij zadane ob žogico, bomo dejansko zavirali hitrost kija preden le-ta zadane ob žogico in bo ta imela manjšo hitrost po odboju. 

Posebni udarci: »Bunt« ali »skrajšan udarec« 

Skrajšan udarec lahko izvedemo na več načinov in vsak način se uporablja za določene situacije v igri. Osnovna izvedba »bunt« udarca pa je sledeča. Stojimo, kot stojimo za izvedbo normalnega udarca, se pravi s stopali v širini ramen, kij počiva nad zadnjo ramo, a ne na njej. Tik preden metalec izpusti žogico, potegnemo roke predse, zgornja roka na kiju zdrsne proti sredini kija (nekje do tam , ko se začne le-ta debeliti), obrne se tudi telo in sicer tako, da se obrnemo na prstih. Kolena so rahlo pokrčena, kij je v višini oči in pred bazo (pri tem roke niso do konca iztegnjene). Širši del kija namerimo v žogico in poskrbimo, da žogica zadane spodnjo polovico kija, tako da se po stiku odbije v tla.

»Bunt« udarec je ponavadi imenovan tudi »sacrifice bunt«. Z njim »žrtvujemo« sebe zato, da lahko soigralec pred nami zagotovo napreduje po bazah. 

»FOUL BALL« in »FAIR BALL« 

Kadarkoli je žogica odbita v igralno polje (infield, outfield), je žogica v igri oziroma je »fair«. Kadar se odbita žogica skotali v »foul territory« ali odleti naravnost v »dead ball territory« je »foul« in igra ne steče. Pravila igre navajajo tudi, da če je žogica odbita v »fair territory« in se skotali v »foul territory« preden gre mimo prve ali tretje baze, igra ne steče, žogica pa je »foul«.